Športne dejavnosti

Športni turizem je oblika turizma, ki turiste spodbuja k vadbi, treniranju ali sodelovanju v športnih igrah. Športni turizem lahko poimenujemo tudi kot turizem sprostitve ali rekreacije. Zimski turizem je na tem delu, že dokaj dobro razvit, zato pa ponujamo tudi ideje za pomladno, poletni turizem.

Športne dejavnosti (Lukanja – Jurgovo):

• balvansko plezanje,
• kolesarjenje,
• pohodništvo.

Balvansko plezanje

Balvansko plezanje ali balvaniranje, slengovsko tudi bolderiranje (iz angl. izraza bouldering), je plezanje brez vrvi na balvane, ki praviloma niso višji od doskočne višine, zato pri padcih navadno ne pride do resnih poškodb. Balvansko plezanje se običajno izvaja na velikih balvanih, umetnih balvanih, izvajajo pa ga tudi na večjih stenah ali celo stavbah.  Balvansko plezanje je plezalni slog, kjer je poudarjena moč ter dinamika gibanja in ne toliko vzdržljivost, ki je značilna za športno plezanje. Pri balvaniranju se plezalec osredotoča predvsem na posamezne gibe ali pa na kratka zaporedja gibov. Da bi zmanjšali možnost poškodbe pri padcu, se plezalci redko povzpnejo višje od 3-5 metrov.

Za varovanje plezalci uporabljajo posebne blazine, imenovane crash pad, ki ublažijo sile ob padcu. Plezanje balvanov praviloma traja manj časa in obsega manj gibov kot športno plezanje, so pa ti zahtevnejši z vidika tehnike in moči. Na slovenskih tleh se je balvansko plezanje pričelo pojavljati po letu 1990. Kot začetniki se poleg drugih imen najpogosteje omenjajo Robi Jamnik, Primož Grilec in Uroš Perko, ki so odkrivali plezanju primerne balvane na območju Trente in doline Tople. Okrog leta 2007 se je na Slovenskem začelo odkrivati plezanju primerne granitne balvane. Teh pa je zelo veliko tudi na območju Pohorja – tudi v okolici Lukanje vasi in Jurgovega.

Slika 5: Balvansko plezanje na Pohorju. (Vir: https://shoedoctor.eu/balvanski-vodnicki/)

Avtorji knjige Balvanski vodnik po Pohorju (Rok Klančnik, Miha Dvoršek, Boštjan Potočnik) so območje balvanov na tej lokaciji poimenovali Angry Birds in le-ti bodo predstavljali del našega športnega izziva. Gre pa za eno prvih balvanskih področij v Sloveniji. Skale so za plezalce neverjetne kakovosti. S svojo valovito strukturo kamnin je Jurgovo eno najzanimivejših plezališč na Pohorju. Leta 2007 je to področje odkril Rok Šisernik.

Avtorji v opisu navajajo, da je zemljišče, kjer so ti balvani, javno. Gre za pohorski granit/tonalit. Skala je gladka, prstom prijazna. Najboljši čas obiska omenjenega področja je jesen in poletje. Pozimi obisk odsvetujejo, saj je tukaj možna večja količina snega.

Kolesarjenje

Kolesarstvo je aktivnost vožnje s kolesom, ki se uporablja tako v transportne namene, kot za namene športa, rekreacije ali turizma. Pri tem se kot glavni pripomoček uporablja kolo oziroma njegove različice. Kolesa se uporabljajo za rekreacijo v vseh starostnih obdobjih. Poznana so kolesarska potovanja oziroma kolesarski turizem. Taka potovanja lahko potekajo v lastni režiji ali v organizirano skupinah ob spremstvu organizatorja.

Predstavljamo kolesarsko pot, ki je sicer že označena in urejena. Gre za kolesarsko pot Pohorje – Šumik. Le-ta je dolga 34 kilometrov. Kolesarska pot Šumik poteka po samem osrčju Pohorja po gozdnih poteh mestoma med bujnimi smrekovimi gozdovi, mestoma ob potoku Oplotnica, ki tiho teče ob poti med Peskom in Lukanjo.

Pohorje postaja priljubljena kolesarska destinacija, ki zaradi izjemne lege in razgibanega terena privablja cestne kolesarje in tiste, ki radi kolesarijo zunaj urejenih kolesarskih poti.

Slika 6: Kolesarjenje na Pohorju. (Vir: https://www.koroska.si/kolesarske-poti-na-pohorju)

Pohodništvo

Pohodništvo je hoja za rekreacijo predvsem v hribe, lahko tudi na dolge razdalje. Oprema za pohodništvo je odvisna od dolžine naše poti, ne glede na čas trajanja pa potrebujemo vsaj vodo, hrano, topografsko karto in zaščito pred dežjem. Pohodniška obutev je običajno trpežna, da nam nudi zaščito in stabilen korak.

Lukanja vas – vas tik na obrobju oplotniške občine je z Jurgovim povezana z nezahtevno potjo, ki še trenutno ni označena in markirana. Zaradi tega je pot še toliko bolj atraktivna, saj je do sedaj bila izključena iz vseh pohodniških zemljevidov. Narava je tam še toliko bolj neokrnjena. Pot je dolga nekaj manj kot 4 kilometre in jo lahko pohodnik opravi v dobri uri.

Slika 7: Pohodništvo kot del našega izziva. (Vir: https://lucina-potepanja.com/zimska-pravljica-na-rogli/)